| |
|
|
|
|
Touch
- Glass Silence
2008
Oil on Canvas
120x180 cm |
|
Černelčove podobe 2008-2009 so slikane iz fotografskega posnetka;
kar ni zanemarljivo, saj je čas, ki se ujame v sliko, bistveno drugačen
, kot so to časi v drugih likovnih zvrsteh, se pravi v filmu ali znotraj
kadra /nekega/ tradicionalnega slikarskega izdelka.
|
|
|
|
|
|
|
Marjan
2007
Oil on Canvas
30x24 cm |
In pa razmerja (notranja, intimna in zunanja, transobjektna) ali če
hočete: »načini distanciranja« v času in prostoru, ki jih vzpostavimo
v gledanju fotografij, v gledanju nazaj, so v temelju drugačni. Podoba
ali fotografska slika lahko deluje kot »zaslon«, v katerem se subjekt
- opazovalec in slikar - zdaj gleda in se vidi kot v zrcalu. Oko je
vrnjeno očesu, pogled pa seže dlje, za sliko, v prostor Drugega, v
prostor Nezavednega in Želje; v točko, kjer več ne vladajo zakoni
perspektive in okulocentrizem.
|
|
|
|
 |
|
|
Panorama
2008
Oil on Canvas
120x180 cm |
Pogled, če ga uteleša /fotografska/ slika, torej deluje v funkciji
resnice in v polju nezavedne Želje, ne pa kot iluzija, ki nas potiska
v pasivnost in v odvisnost. Tako razumljeni pogled sam išče mejne
točke in je v tetičnem odnosu do subjekta, naj bo to fotograf-slikar
ali gledalec. Na sliki je res vselej nekaj, za kar opazimo, da je
odsotno - v nasprotju s tistim, kar se dogaja v zaznavi. To je osrednje
polje, kjer maksimalno deluje separativna moč očesa. Na sleherni sliki
je to osrednje polje lahko samo odsotno, zamenja ga luknja - skratka
odsev zenice, za katero je pogled.
|
|
|
|
 |
|
|
Waiting
for Abadon
2007
Oil on Canvas
120x180 cm |
Torej - in kolikor - slika stopa v odnos do želje, prostor nekega
osrednjega zaslona je vselej markiran, in prav to me pred sliko zbriše
kot subjekt geometralne ploskve (Jacques Lacan, Štirje temeljni koncepti
psihoanalize). V tem smislu zdaj razumemo Černelčeve podobe kot izvirne
točke za Pogled, ne pa kot »realistične« posnetke. Zgradba pogleda
je obrnjena, fotografirano slikarsko platno govori iz sebe, iz notranjosti
/svoje/upodobitve, nikakor pa iz površine, kot predmetnost.
|
|
|
|
 |
|
|
Knock
Out
2008
Oil on Canvas
120x180 cm |
Poteza roke, tista fotografa in tista, ki jo naredi slikar, v resnici
soustvarja sporočilo, naj bo to čista likovnost kot taka ali navidez
zameglena »spaka«.V njej je ustavljen čas, otrpnjen v večnost, v trenutek,
ki ga skoraj ni, pa vendar zdaj, v tej časovni »meji« določi /nek/
dogodek, ki ga v resnici komajda zaznamo. Ta minimalni čas, ujet v
(fotografsko) sliko, je blizu smrti; čas Nič je smrt.
|
|
|
|
 |
|
|
Elliptically
2008
Oil on Canvas
130x150 cm |
Barthes bi govoril, v La chambre claire, o »mikroskušnji« smrti. Ob
tem se spomnimo fotografij japonskega cesarja in njegove žene, ki
sta obsojena na smrt. Pod slikama je Barthes zapisal: Umrla bosta,
to vesta, a se ne vidi. Ob tej podobi zdaj spregledamo, spoznamo:
zagledamo stvari v njihovi trenutni, hipni smrti.
|
|
|
|
 |
|
|
Sleep
2008
Oil on Canvas
120x180 cm |
Fotografija je dejavnost, ki nam razkrije bistvene poteze upodobljenih
oseb ter njihovih odnosov, in krhko mejo med minljivostjo in preživetjem.
Naslikana fotografija je trenutek, ki združi videnje slikarja na skoraj
metafizičen način z izbranimi podobami na sliki.
|
|
|
|
 |
|
|
Ring
2008
Oil on Canvas
120x180 cm |
Černelčevi »zapisi« meje med svetlobo in temo, nastali z rahlimi zasuki
čopiča in fotoaparata, so čista platonska podoba, metafora za gledanje-v-izvir
luči, brez zgodbe, patosa, pretiranega čustvovanja. In v tem smislu
moramo sprejeti /tudi/ izraz animula Rolanda Barthesa: kot svetlobno
senco, ki obdaja likovna telesa, kjer so pomembni prav prehodi svetlih
in »duhovnih« senc, v neulovljivi meji svetlobnega »razkroja«, v žarenju
brezoblične »maske« Želje, ki sili na površje slike.
|
|
|
|
 |
|
|
Drummer
2007
Oil on Canvas
120x180 cm |
Prostor svetlobe in njegova igra sta torej bistveni za /fotografsko/
sliko Roberta Černelča, kot imanentno izžarevannje neulovljivih likov,
zunanje-notranje svetlikanje, zrcaljenje kot »temelj« in »ozadje«
vsake /u/podobitve. Zmaga pogleda nad očesom: s pogledom stopim v
svetlobo in od pogleda prejmem njen »učinek«. Pogled je torej instrument,
skozi katerega se luč - svetloba uteleša, skozi katerega sem /z Lacanom/
fotografiran.
|
|
|
|
 |
|
|
On
the Attack
2007
Oil on Canvas
120x180 cm |
Tako posnetek ubeži sprevrnjenemu razumevanju podobe kot slepila,
razlagi /fotografske/ slike kot »ideološkega« zaslona. Odnos slepila
(vsiljene vsebine smisla) je po Lacanu odnos pogleda do tega, kar
hočemo - želimo - videti na sliki.
|
|
|
|
 |
|
|
Leap
into Water
2008
Oil on Canvas
70x60 cm |
In to, kar nam posnetek kaže, kar nam posnetek dopusti v pogled,
ni tisto, kar si zares želimo videti na njem. Slika je imaginarna
past, ne le za tistega, ki gleda, temveč predvsem za avtorja, za
»fotografskega« slikarja. Če torej hoče, se odloči in izolira funkcijo
zaslona kot slepila, tako da se z njim igra.
Andrej
Medved
|
|
|
|
|
